STRIPBURGER SEPTEMBRA V BERLINU

Revija Stripburger se septembra predstavlja v nemški prestolnici z razstavo, posvečeno več kot četrt stoletja neprestane stripovske produkcije, izdajateljstva in delovanja na domači in mednarodni stripovski sceni.

 

Stripburger v tisku

 

ODPRTJE: petek, 6. september 2019, ob 19. uri
FILMSKI VEČER: petek, 13. september 2019, ob 19. uri

SODELUJOČI UMETNIKI IN UMETNICE: David Krančan, Andrej Štular, Gašper Rus, Kaja Avberšek, Marko Kociper, Martin Ramoveš, Matej Stupica, Ciril Horjak, Matej Lavrenčič, Matej de Cecco, Saša Kerkoš, Boris Dolenc, Nez Pez, Leon Zuodar, Mina Fina, Zoran Pungerčar (SI), Marcel Ruijters (NL), Max Andersson, Lars Sjunnesson (SE), Atak, Till Lukat, Arkadi (DE), Danijel Žeželj, Igor Hofbauer, Dunja Janković (HR), Lars Fiske, Bendik Kaltenborn (NO), Matti Hagelberg, Jyrki Heikkinen (FI), Javier Triviño Murillo (ES), Stephane Blanquet, Pakito Bolino (FR), Filipe Abranches, Oficina Arara (PT), Matei Branea (RO), Andrea Bruno (IT) in drugi!

…………………………………………………………………..

V berlinski galeriji Neurotitan bodo na ogled stripovski originali domačih avtorjev in avtoric, ki pod okriljem Stripburgerja redno objavljajo svoja dela, pridružila pa se jim bodo še dela tujih striparskih kolegov, ki jih poleg sodelovanja v različnih publikacijah Stripburgerja povezuje tudi Berlin kot mesto ustvarjanja.
Poleg tega razstava prinaša pisani nabor grafičnih poslastic in drugih tiskovin najrazličnejših provenienc iz bogatega Stripburgerjevega arhiva: sitotiskane stripovske plakate iz mednarodnih projektov Pozdravi iz Striponije in Pozor, delo!, Stripburgerjeve naslovnice, posebne in butične stripovske izdaje, kot so Honey Talks, GolažGollage, Burgerfaces in Stripble ter raznovrstne odtise in natise, ki so nastali kot plod Stripburgerjevih mednarodnih sodelovanj in gostovanj. Krstnega prikaza bo deležen tudi projekt Sosledja, ki raziskuje likovno narativnost in predstavlja na novo nastale triptihe – narativno povezane grafike sedmih domačih avtorjev in avtoric.
Poleg tiskovin si bodo obiskovalci lahko ogledali še animirane filme Lovec in pogrebWanted in Stripburger v gibanju, ki so nastali po stripih prvotno objavljenih v Stripburgerjevih izdajah.

Razstavljena dela, pod katera se podpisuje kopica domačih in tujih avtorjev in avtoric, zaznamuje karseda širok razpon avtorskih izrazov, tematik in tehničnih rešitev. Razstava želi mednarodni javnosti predstaviti pestrost in širino neodvisne stripovske ustvarjalnosti, generator katere je že vse od leta 1992 dalje revija Stripburger.

Barve Stripburgerja bo v Berlinu zastopala mešana avtorsko-uredniška zasedba v sestavi David KrančanAndrej ŠtularTanja Skale ter Katerina Mirović, ki bo ob odprtju razstave za obiskovalce pripravila tudi posebno vodstvo.

Razstavo bo v petek, 13. septembra popestrila še projekcija animiranih filmov Tito on Ice in Flat Dog Town priznanega švedskega striparja in režiserja ter dolgoletnega prijatelja StripburgerjaMaxa Anderssona, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu.

Razstava v galeriji Neurotitan bo na ogled do 28. septembra 2019.

To pa še ni vse – v tednu po odprtju razstave se obetata še dva zanimiva dogodka, ki bosta berlinskemu občinstvu še dodatno predstavila slovensko stripovsko sceno in ustvarjalnost.

V četrtek, 12. septembra se bo v berlinskem Muzeju evropskih kultur (Museum Europäischer Kulturen) odprla zaključna razstava mednarodnega stripovskega projekta comiXconnection, ki se osredotoča na neodvisno stripovsko ustvarjalnost jugovzhodnega evropskega prostora. Leta 2013 smo si potujočo razstavo lahko ogledali tudi v Ljubljani, vključuje pa tako Stripburger kot več slovenskih stripovskih avtorjev.

nedeljo, 15. septembra pa se bo v organizaciji priznanega berlinskega mednarodnega literarnega festivala  (Internationales Literaturfestival Berlin) odvil t.i. Graphic Novel Day– celodnevni dogodek, posvečen stripovski ustvarjalnosti, v sklopu katerega bo potekal tudi pogovor s striparjem in dolgoletnim članom uredništva Stripburgerja Davidom Krančanom.
Program bo vključeval predstavitve in pogovore s številnimi priznanimi evropskimi stripovskimi ustvarjalci, med gosti pa najdemo tudi imena, ki so se v preteklosti že pojavila na straneh Stripburgerja, kot so Dominique Goblet (BE), Kai Pfeiffer (DE), Franz Suess (AT) in Helena Janečić (HR).

Vsekakor se obeta zgoščen in obsežen slovensko obarvan stripovski program sredi nemške prestolnice, ki bo še dodatno utrdil prepoznavnost Stripburgerja in slovenskega stripa v tujini. Skratka, če se boste septembra mudili v Berlinu: Herzlich willkommen!

…………………………………………………………………..

PROGRAM

OSREDNJI DOGODEK:
petek, 6. september 2019, ob 19. uri / Galerija Neurotitan (Rosenthaler Straße 39, Berlin)
Odprtje razstave Stripburger in Print / Stripburger v tisku (na ogled do 28. septembra 2019)

SPREMLJEVALNI DOGODKI:
petek, 13. september 2019, ob 19. uri / Galerija Neurotitan (Rosenthaler Straße 39, Berlin)
Filmski večer z Maxom Anderssonom: Tito on Ice & Flat Dog Town
Projekciji animiranih filmov bo sledil pogovor z režiserjema Maxom Anderssonom in Heleno Ahonen.

četrtek, 12. september 2019, ob 19. uri /Muzej evropskih kultur (Arnimallee 25, Berlin)
Odprtje razstave comiXconnection – neodvisni strip iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Romunije (na ogled do 29. marca 2020; organizacija: Muzej evropskih kultur, Odsek za vzhodno in jugovzhodno Evropo).
Sodelujoči slovenski stripovski avtorji: Žiga Aljaž, Kaja Avberšek, Matjaž Bertoncelj, Primož Bertoncelj, Ciril Horjak, Jakob Klemenčič, Matej Kocjan, David Krančan, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Iztok Sitar.

nedelja, 15. september, od 12. ure dalje / Collegium Hungaricum Berlin (Dorotheenstraße 12, Berlin)
Graphic Novel Day: pogovor z avtorjem in urednikom Stripburgerja Davidom Krančanom;
pogovor bo vodil Lars von Törne, stripovski strokovnjak, recenzent in urednik časopisa Tagesspiegel (organizacija: Mednarodni literarni festival Berlin).

Zakaj je kultura tako pomembna

Kulturo in njen pojem uporabljamo v različnih pomenih. Pogosto jo razumemo v smislu umetnosti ter umetniškega ustvarjanja, bodisi literanih, glasbenih, likovnih in drugih idejnih dosežkov. Je  posebnost človeške vrste, saj le – ta edina premore zavestno ustvarjati in se estetsko izražati.

Kultura je osnova družbe in jo izražamo ter uporabljamo v vsakdanjem življenju, s pripovedovanjem naših zgodb, spominjanjem preteklosti, načrtovanjem prihodnosti. Naša kreativnost in izražanja kreativnosti pripomorejo k tem, da se oblikujemo kot osebnosti in pomagajo, da vidimo svet skozi oči drugih posameznikov.

 

foto: Shutterstock

Da je kultura zelo pomembna za družbo pa se kaže tudi s tem, da je venomer povezana z zadovoljitvijo temeljnih človeških potreb, saj človek skoraj vsako potrebo – tudi biološko potrebo, zadovolji s posredovanjem kulture. Tudi najbolj naravnih potreb tako ne zadovoljujemo čisto nagonsko, neposredno in naravno ampak s posredovanjem kulture.

Na vseh področjih človeškega življenja se namreč izoblikujejo številna pravila, tabuji, običaji ter moralni zadržki in pričakovanja.

“Nenaravno” je bistvo človeškega vedenja, saj je posredovano z umetno izoblikovanim pojmom kulture, kar pripomore k temu, da ljudje živimo v različnih in številnih skupnostih. Svet v katerem živimo je precej kultivirano –  človeška vrsta si prisvaja določeno okolje, ga preoblikuje in prilagodi vsem svojim potrebam.

S poseganjem v okolje in naravo se človek tudi sam preoblikuje, gradi življenjsko organizacijo, spreminja vrednote, zakone in mitologije ter vseskozi prihaja do novih odkritij in spoznanj.

Ena od sestavin človekovega sveta pa je tudi konstrukcija novih potreb, katerim ni konca in navsezadnje tudi nimajo neposredne biološke osnove. To se navezuje na človeške težnje po estetskem izražanju, ki niso neposredno vezane na potrebo po preživetju (umetnost, religija, znanost).

 

 

foto: Shutterstock

 

Človeška vrsta (Homo sapiens) naj bi se po doslej opravljenih raziskavah, pojavila pred približno 250 000 leti. Tak videz, kot ga imamo ljudje sedaj pa naj bi “pridobili” pred 40 000 leti, ko se je človeški rod začel širiti v različne dele sveta.
Človek je na temeljnih razvijajočega se intelekta in intelektualnih sposobnosti v povezavi z začetkom pokončne drže postal sposoben simboliziranja, kot je uporaba jezikovnih znakov in prenosa svojih spretnosti na naslednjo generacijo.

 

foto: Shutterstock

 

Vse naštete stvari so pripeljale do kopičenja raznih izkustev. Vse akumulirane tradicije, zajete v obliki vrednot, norm, običajev, prepovedi, tabujev in pravil ter materialnih uspehov so pomembno vplivale na zmožnost človekove prevlade napram naravi. Tako je pojav kulture pripomogel k razvoju človeških evolucijskih in strateških prednostih v boju za preživetje in nadvlado naravi.