Perica Jerković & Aleš Novak: SLOVENEC IN POL

Nova gorska komedija naveze Jerković – Novak – Kuzman

PREMIERA: 24/10 @ SiTi Teater BTC, LJ
In po vsej Sloveniji!

Potem ko je v jesen skočil z dvema stoticama – 100. ponovitvijo Brad in prav toliko izvedbami hita Profesor Kuzman mlajši, kjer sodeluje kot režiser – se Perica Jerković vrača na gledališke odre z novo gorsko komedijo Slovenec in pol v družbi skečoholika Aleša Novaka, ki navdušuje tudi kot sovoditelj oddaje Štartaj Slovenija!

Projekt Slovenec in pol z matematično natančnostjo režira Uroš Kuzman, ustvarjajo ga pa v sodelovanju s SiTi Teatrom BTC. Če vemo, da je Perica ljubitelj ravnic, prijatelja pa prekaljena hribolazca, ki se zares razživita šele ob naklonih nad 25 stopinj, pa najbrž ni treba posebej poudarjati, kaj bo med epskim vzponom na Triglav glavni vir neustavljivega krohota.

 

Nova gorska komedija naveze Jerković – Novak – Kuzman

 

Triglav. Naš očak, najvišji vrh in simbol slovenstva. Kupljen za en goldinar pred 125 leti. Zlatorogov skalnati raj, zavit v meglo mitov in legend. Obvezen partner Vardarja v znameniti jugoslovanski narodnobudilni pesmi in eno izmed prizorišč neustrašnega upora proti okupatorju. Danes? Top instagram destinacija, poleti obljudena bolj kot trgovski centri v času razprodaj. Selfi pred Aljaževim stolpom lahko premagaš le s selfijem v Aljaževem stolpu. Triglav privablja pisane množice in med njimi se vedno najde nekaj junakov v japonkah, ki jih potem rešujejo s helikopterji. Pa kako za vraga se to sploh zgodi? Kdo na vzpon na 2864 metrov nadmorske višine krene s plaže?

Perica Jerković in Aleš Novak, prijatelja s podobnimi interesi in nekoliko manj podobnima značajema, gore doživljata različno: Aleš je član planinske zveze, izkušen pohodnik, TV-voditelj in komik. Perica je človek, ki se izgubi že v Ikei. Njuna epska pustolovščina, polna presenečenj, komičnih zapletov, duhovitih replik in smeha pa odpre večno dilemo: si res pravi Sloven’c, če nisi šel na Triglav?

Perica se je do odgovorov dokopal empirično, saj sta ga Aleš in Uroš celo poletje vlačila po gorah in ga skušala navdušiti nad hribolazenjem. Kako uspešna sta bila pri tem, pa lahko preverite ob ogledu komedije Slovenec in pol, ki bo premieri v SiTi Teatru BTC zakrožila po vsej Sloveniji.

Slovenec in pol – prva slovenska transverzala:

17/10 – Kulturni dom, Izola – predpremiera
19/10 – SiTi Teater BTC, Ljubljana – predpremiera
20/10 – PD Gorica pri Slivnici, Šentjur – predpremiera
24/10 – SiTi Teater BTC, Ljubljana – premiera
25/10 – SiTi Teater BTC, Ljubljana
8/11 – KD Ljubno ob Savinji
9/11 – Klub Bazen, Kranj
10/11 – Ipavčev kulturni center, Šentjur
17/11 – SiTi Teater BTC, Ljubljana
21/11 – SiTi Teater BTC, Ljubljana – razprodano
22/11 – SiTi Teater BTC, Ljubljana
27/11 – SiTi Teater BTC, Ljubljana – razprodano
30/11 – Kulturni dom, Logatec
4/12 – Postojna – razprodano
7/12 – SiTi Teater BTC, Ljubljana
10/12 – Celjski dom, Celje
11/12 – KD Velenje
12/12 – SiTi Teater BTC, Ljubljana
18/12 – Dom kulture, Kamnik
23/12 – SiTi Teater BTC, Ljubljana
31/12 – KD Žalec – silvestrska predstava

Nova gorska komedija naveze Jerković – Novak – Kuzman

 

PERICA JERKOVIĆje v 15 let trajajoči karieri nanizal več kot tisoč standup nastopov ter solo šova Rojen v Jugi in Zgodovina selfi butla. S Tinom in Vidom so posneli prvi slovenski roast, kolegi so kasneje na tron posadili tudi njega – in tudi to orgijo je predvajal Pop TV. Vmes je kot Sandy popražil Lada Bizovičarja, pisal skeče za Vid in Pero šov ter posnel avtobiografski film Leto. S Pižamo in Gašperjem Bergantom je navdušil v Bradah, lani je režiral hit Profesor Kuzman mlajši, zdaj pa se na odre vrača v predstavi Slovenec in pol.

ALEŠ NOVAK
je diplomiran kemijski inženir, ki je sedem let delal na Inštitutu Jožef Stefan, vmes odprl podjetje za osebne prevoze in začel s stand up komedijo. Sedaj se ukvarja samo še s komedijo. Še kar logična pot komika. Bil je tudi pisec šal pri Vid in Pero šovu na Pop TV in ustanovni član Skečoholikov, ki so z Voya preskočili tudi na Kanal A. Prav tako nas je zabaval z eksperimenti kot “hišni” znanstvenik v kvizu Kdo bi vedel na TVS. Trenutno ga videvamo v oddaji Štartaj, Slovenija!, kjer nastopa v vlogi sovoditelja ter testira izdelke.

VID VALIČ: Seks po slovensko

SEKS JE (LAHKO) TUDI ZABAVEN

Vedno navihani in razigrani mojster smeha Vid Valič je po dveh razprodanih predigrah na Štajerskem in Dolenjskem sinoči tudi na medijski premieri v ljubljanskih Španskih borcih navdušil z novo avtorsko komedijo ‘Seks po slovensko’. Že ta konec tedna vas bo popeljal med rjuhe v Hočah in Celju, do konca leta pa se boste lahko z njim krohotali na skoraj 50 ponovitvah po vsej Sloveniji.

 

Medijska premiera v ljubljanskih Španskih borcih

 

Potem ko je Slovenijo po dolgem in počez prekrižaril s hitom ‘Tvoj bodoči bivši mož’, se Vid Valič v kulturne domove, teatre in druge dvorane vrača z novo avtorsko predstavo ‘Seks po slovensko’.

“Seks je nekaj kar povezuje vse ljudi. Zaradi seksa obstajamo. Vendar je zanimivo, da vsak narod gleda na seks malce drugače. Kako pa seksamo Slovenci in Slovenke?  – To je bila iztočnica Vidovega novega šova, s katerim je še pred premiero tako prestrašil dušebrižnike, da mu je eden od štajerskih župnikov odpovedal gostoljubje v kulturnem domu, ki ga upravlja. Kar je najboljši dokaz, da je, vsaj v delu naše populacije, spolnost tudi v letu 2019 še vedno tabu. In še boljša popotnica novi predstavi, ki ima po prvih odzivih vse prave sestavine in kvalitete, da vsaj ponovi, če ne preseže uspeh prejšnje.

Na premieri se je z Vidom smejal tudi cel kup znanih obrazov

Vid je, kot smo že vajeni, glede ljubezni, spolnosti in odnosov med ljudmi zelo sproščen in kot se je pokazalo sinoči, je tako tudi njegovo občinstvo. Mojster samostoječe komedije je sicer izbrane gledalce v prvih vrstah tu pa tam spravil v zadrego z žgečkljivimi vprašanji, a vsaj nekaterim med njimi je pogovarjanje o seksu nekaj čisto normalnega in so prispevali svoj delež k dobri energiji šova, ki ga je član igralske dinastije Valič zgradil na zabavni statistiki o spolnih navadah Slovencev, svojih romantičnih in malo manj romantičnih anekdotah ter razmišljanjih o vlogi spolnosti v naši družbi.

‘Seks po slovensko’ v španskih borcih

Na premieri se je z Vidom smejal tudi cel kup znanih obrazov, s katerimi se je ob žametnem izboru Vinske kleti Metlika podružil po premieri, po prvih odzivih pa je njegov novi rodeo smeha navdušil tudi gledališke in zabavne kroniste.

 

Seks po slovensko si lahko do konca leta privoščite tukaj: 
27/09 – predpremiera: KD Mozirje – razprodano
02/10 – predpremiera: Dvorana KCK Kočevje – razprodano
03/10 – premiera: Španski borci LJ – razprodano
05/10 – Celjski dom, Celje
06/10 – Kulturni dom Hoče
09/10 – Španski borci Ljubljana
10/10 – Delavski dom Zagorje
11/10 – Festivalna dvorana, Bled
12/10 – Hotel Slovenija, Portorož
17/10 – Kulturni dom Nova Gorica
18/10 – Kulturni dom Primskovo
19/10 – ŠIC Ljutomer
20/10 – Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj
22/10 – Narodni dom Maribor
24/10 – Dom II. slovenskega tabora Žalec
25/10 – Družbeni dom Prevalje
26/10 – Hotel Toplice Čatež
04/11 – Španski borci, Ljubljana
07/11 – Dom kulture Braslovče
10/11 – Kulturni dom Bukovica
13/11 – Dom kulture Kamnik
15/11 – Kulturni dom Grosuplje
16/11 – Kulturno kongresni center Dolenjske Toplice
17/11 – Celjski dom, Celje
19/11 – Kulturni dom Postojna
20/11 – Kulturni dom Radomlje
24/11 – Športna dvorana srednje šole Sežana
26/11 – Dvorana KCK Kočevje
28/11 – Dom kulture Velenje
30/11 – Kulturna dvorana Sevnica
01/12 – KPC Majšperk
04/12 – Dom II. slovenskega tabora Žalec
05/12 – Delavski dom Trbovlje
06/12 – Kulturni center Tržič
07/12 – Kulturni dom Trebnje
10/12 – Gledališče Toneta Čufarja Jesenice
12/12 – Kulturni center Semič
14/12 – Gledališče Park Murska Sobota
15/12 – Dvorana na Češnjici, Železniki
19/12 – Sokolski dom Škofja Loka
21/12 – Dvorana Prve slovenske vlade Ajdovščina
22/12 – Celjski dom, Celje
26/12 – Hotel Slovenija, Portorož
30/12 – Španski borci Ljubljana
STRIPBURGER SEPTEMBRA V BERLINU

Revija Stripburger se septembra predstavlja v nemški prestolnici z razstavo, posvečeno več kot četrt stoletja neprestane stripovske produkcije, izdajateljstva in delovanja na domači in mednarodni stripovski sceni.

 

Stripburger v tisku

 

ODPRTJE: petek, 6. september 2019, ob 19. uri
FILMSKI VEČER: petek, 13. september 2019, ob 19. uri

SODELUJOČI UMETNIKI IN UMETNICE: David Krančan, Andrej Štular, Gašper Rus, Kaja Avberšek, Marko Kociper, Martin Ramoveš, Matej Stupica, Ciril Horjak, Matej Lavrenčič, Matej de Cecco, Saša Kerkoš, Boris Dolenc, Nez Pez, Leon Zuodar, Mina Fina, Zoran Pungerčar (SI), Marcel Ruijters (NL), Max Andersson, Lars Sjunnesson (SE), Atak, Till Lukat, Arkadi (DE), Danijel Žeželj, Igor Hofbauer, Dunja Janković (HR), Lars Fiske, Bendik Kaltenborn (NO), Matti Hagelberg, Jyrki Heikkinen (FI), Javier Triviño Murillo (ES), Stephane Blanquet, Pakito Bolino (FR), Filipe Abranches, Oficina Arara (PT), Matei Branea (RO), Andrea Bruno (IT) in drugi!

…………………………………………………………………..

V berlinski galeriji Neurotitan bodo na ogled stripovski originali domačih avtorjev in avtoric, ki pod okriljem Stripburgerja redno objavljajo svoja dela, pridružila pa se jim bodo še dela tujih striparskih kolegov, ki jih poleg sodelovanja v različnih publikacijah Stripburgerja povezuje tudi Berlin kot mesto ustvarjanja.
Poleg tega razstava prinaša pisani nabor grafičnih poslastic in drugih tiskovin najrazličnejših provenienc iz bogatega Stripburgerjevega arhiva: sitotiskane stripovske plakate iz mednarodnih projektov Pozdravi iz Striponije in Pozor, delo!, Stripburgerjeve naslovnice, posebne in butične stripovske izdaje, kot so Honey Talks, GolažGollage, Burgerfaces in Stripble ter raznovrstne odtise in natise, ki so nastali kot plod Stripburgerjevih mednarodnih sodelovanj in gostovanj. Krstnega prikaza bo deležen tudi projekt Sosledja, ki raziskuje likovno narativnost in predstavlja na novo nastale triptihe – narativno povezane grafike sedmih domačih avtorjev in avtoric.
Poleg tiskovin si bodo obiskovalci lahko ogledali še animirane filme Lovec in pogrebWanted in Stripburger v gibanju, ki so nastali po stripih prvotno objavljenih v Stripburgerjevih izdajah.

Razstavljena dela, pod katera se podpisuje kopica domačih in tujih avtorjev in avtoric, zaznamuje karseda širok razpon avtorskih izrazov, tematik in tehničnih rešitev. Razstava želi mednarodni javnosti predstaviti pestrost in širino neodvisne stripovske ustvarjalnosti, generator katere je že vse od leta 1992 dalje revija Stripburger.

Barve Stripburgerja bo v Berlinu zastopala mešana avtorsko-uredniška zasedba v sestavi David KrančanAndrej ŠtularTanja Skale ter Katerina Mirović, ki bo ob odprtju razstave za obiskovalce pripravila tudi posebno vodstvo.

Razstavo bo v petek, 13. septembra popestrila še projekcija animiranih filmov Tito on Ice in Flat Dog Town priznanega švedskega striparja in režiserja ter dolgoletnega prijatelja StripburgerjaMaxa Anderssona, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu.

Razstava v galeriji Neurotitan bo na ogled do 28. septembra 2019.

To pa še ni vse – v tednu po odprtju razstave se obetata še dva zanimiva dogodka, ki bosta berlinskemu občinstvu še dodatno predstavila slovensko stripovsko sceno in ustvarjalnost.

V četrtek, 12. septembra se bo v berlinskem Muzeju evropskih kultur (Museum Europäischer Kulturen) odprla zaključna razstava mednarodnega stripovskega projekta comiXconnection, ki se osredotoča na neodvisno stripovsko ustvarjalnost jugovzhodnega evropskega prostora. Leta 2013 smo si potujočo razstavo lahko ogledali tudi v Ljubljani, vključuje pa tako Stripburger kot več slovenskih stripovskih avtorjev.

nedeljo, 15. septembra pa se bo v organizaciji priznanega berlinskega mednarodnega literarnega festivala  (Internationales Literaturfestival Berlin) odvil t.i. Graphic Novel Day– celodnevni dogodek, posvečen stripovski ustvarjalnosti, v sklopu katerega bo potekal tudi pogovor s striparjem in dolgoletnim članom uredništva Stripburgerja Davidom Krančanom.
Program bo vključeval predstavitve in pogovore s številnimi priznanimi evropskimi stripovskimi ustvarjalci, med gosti pa najdemo tudi imena, ki so se v preteklosti že pojavila na straneh Stripburgerja, kot so Dominique Goblet (BE), Kai Pfeiffer (DE), Franz Suess (AT) in Helena Janečić (HR).

Vsekakor se obeta zgoščen in obsežen slovensko obarvan stripovski program sredi nemške prestolnice, ki bo še dodatno utrdil prepoznavnost Stripburgerja in slovenskega stripa v tujini. Skratka, če se boste septembra mudili v Berlinu: Herzlich willkommen!

…………………………………………………………………..

PROGRAM

OSREDNJI DOGODEK:
petek, 6. september 2019, ob 19. uri / Galerija Neurotitan (Rosenthaler Straße 39, Berlin)
Odprtje razstave Stripburger in Print / Stripburger v tisku (na ogled do 28. septembra 2019)

SPREMLJEVALNI DOGODKI:
petek, 13. september 2019, ob 19. uri / Galerija Neurotitan (Rosenthaler Straße 39, Berlin)
Filmski večer z Maxom Anderssonom: Tito on Ice & Flat Dog Town
Projekciji animiranih filmov bo sledil pogovor z režiserjema Maxom Anderssonom in Heleno Ahonen.

četrtek, 12. september 2019, ob 19. uri /Muzej evropskih kultur (Arnimallee 25, Berlin)
Odprtje razstave comiXconnection – neodvisni strip iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Romunije (na ogled do 29. marca 2020; organizacija: Muzej evropskih kultur, Odsek za vzhodno in jugovzhodno Evropo).
Sodelujoči slovenski stripovski avtorji: Žiga Aljaž, Kaja Avberšek, Matjaž Bertoncelj, Primož Bertoncelj, Ciril Horjak, Jakob Klemenčič, Matej Kocjan, David Krančan, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Iztok Sitar.

nedelja, 15. september, od 12. ure dalje / Collegium Hungaricum Berlin (Dorotheenstraße 12, Berlin)
Graphic Novel Day: pogovor z avtorjem in urednikom Stripburgerja Davidom Krančanom;
pogovor bo vodil Lars von Törne, stripovski strokovnjak, recenzent in urednik časopisa Tagesspiegel (organizacija: Mednarodni literarni festival Berlin).

UROŠ KUZMAN UPIHNIL 100 SVEČK

Na Ljubljanskem gradu se je sinoči z jubilejno stoto ponovitvijo hita Profesor Kuzman mlajši začel nov maraton smeha, ki prinaša še Lada Bizovičarja s Predstavo za vsako priložnost, Đurologijo in stand up muzikal Tako ti je mala s Tanjo Ribić.

 

Ljubljanski grad

 

“Pri nastopanju na odru  je vedno tako, da se prvih 20 ponovitev mučiš s tekstom in se bojiš, da ne boš kaj pozabil, potem pa vse skupaj postaja vedno bolj utečeno in stota ponovitev je bila v tem pogledu res veliko bolj prijetna izkušnja zame in za gledalce, kakor premiera, saj sem zdaj že tako sproščen, da vse teče gladko, vmes pa mi misli odtavajo, pomislim tudi na to ali imamo doma jogurt v hladilniku in zakaj ima dama v prvi vrsti zeleno obleko. V stoti ponovitvi sem tako zares užival, bil je fajn večer, dobra atmosfera in za piko na i je bila to tudi najbolj obiskana izvedba predstave Profesor Kuzman mlajši doslej,« je jutro po tem, ko je do solz nasmejal polno grajsko dvorišče zadovoljen naš najbolj zabavni doktor matematike.

 

Profesor Kuzman

 

»Iskreno, nisem pričakoval stotih ponovitev. Moja skromna želja je bila, da bi nanizal kakšnih 30 predstav. S tem bi bili jaz in moji soustvarjalci že zelo zadovoljni. To, kar se dogaja zdaj, pa je pravljično. Sploh v domačem Velenju, kjer sem igral že osemkrat. Moji sokrajani se včasih pošalijo, da mora vsak Slovenc na Triglav, vsak Velenjčan pa na Kuzmana.«

In ko ravno omenjamo Triglav: Uroš bo svojemu zdaj že utečenemu sodelavcu, Perici Jerkoviću, vrnil uslugo kot režiser nove predstave Slovenec in pol, v kateri bo nastopal tudi skečoholik Aleš Novak, premiera pa bo 24. oktobra v SiTi Teatru BTC v Ljubljani. Predstava se bo vrtela tudi okoli slovenske ljubezni do hribolazenja in gorništva, v sklopu priprav in snemanja video gradiv pa je zabavni trojček splezal tudi na naš najvišji vrh. In ne, Perica pri tem ni užival niti približno toliko kot Uroš, sicer velik ljubitelj visokogorja.

 

 

 

 

 

 

 

Kot se spodobi, žlahtni jubilej ni minil brez slavnostne torte, na smeha polnem grajskem večeru pa smo srečali tudi nekaj znanih obrazov iz komedije, gledališkega, modnega in glasbenega sveta.

 

MAMMA MIA! – ŠE ZADNJIČ

»Vseh dobrih stvari je enkrat konec – tudi najboljših…!«Tako je producent Jurij Franko komentiral zadnjo uprizoritev najuspešnejšega muzikala v Sloveniji vseh časov –Mamma Mia!

 

Zadnja predstava muzikala Mamma Mia!.

 

Ta nepozabni muzikal, poln optimizma in čudovite energije, je v produkciji njegove in ženine (Simona Vodopivec) hiše Prospot d.o.o. za vedno pustil neizbrisen pečat v domačem kulturnem prostoru in hkrati Slovenijo postavil na mednarodni zemljevid muzikalov.

 

 

Predstava presežnikov, ki ji v žanru velikih muzikalov v Sloveniji ni para, in produkcija, ki je postavila nove mejnike, ki bodo zelo težko – morda celo nikdar preseženi.  Žesamo del številko povsem razprodanih uprizoritvah pove vse:

 

23x Križanke, Ljubljana

10x Hala Tivoli, Ljubljana

7x Dvorana Tabor, Maribor

2x SNG Maribor

5x Dvorana Golovec, Celje

4x Avditorij, Portorož

3x Dvorana Marof – Novo mesto

3x Športna dvorana Nova Gorica

2x Rdeča Dvorana – Velenje

… in še bi lahko naštevali…

 

Skupaj čez 150.000 več kot prezadovoljnih obiskovalcev.

 

Muzikal Mamma Mia!.

 

Vsi sodelujoči smo izjemno hvaležni za neverjeten odziv in naklonjenost obiskovalcev. Mnogi od njih so nas obiskali tudi večkrat. Rekord še vedno drži gospa (ostati želi neimenovana), ki si je predstavo ogledala neverjetnih 12-krat.

Entuziazem, ki smo ga lahko delili z obiskovalci, smo skupno poimenovali kar “Mamma Mia terapija!”, saj nam je predstava prinašala radost tako v lepih kot tudi v težjih trenutkih.

Vendar se z zaključkom Mamme Mie! zgodba ne konča. Naj spomnimo, da je kreativna ekipa po Mammi Mii! ustvarila tudi kultni muzikal Briljantina in izjemno zabaven novi muzikal Nune v akciji!, ki polnita dvorane po Sloveniji in smelo stopata po stopinjah Mamme Mie!.

Simona Vodopivec, Alenka Godec in Damjana Golavšek, ki so v Mammi Mii! zažarele in vlile novega upanja in energije tako ženskam kot moškim pred in po Abrahamu, pa bodo svojo skupno pot nadaljevale s koncerti širom naše dežele in tako obujale spomin narazvpite in radožive Dinamitke.

 

Zadnja uprizoritev Mamme Mie! se je v velikem slogu poslovila od slovenskih odrov tam, kjer se je tudi začela. V čarobnih Križankah v Ljubljani. Predstava je bila seveda povsem razprodana. Še zadnjič!

 

Muzikal Mamma Mia!.

 

Hvala vsem za naklonjenost in prelepe trenutke, ki smo jih delili z vami v preteklih štirih letih.

 

 

 

 

Zakaj je kultura tako pomembna

Kulturo in njen pojem uporabljamo v različnih pomenih. Pogosto jo razumemo v smislu umetnosti ter umetniškega ustvarjanja, bodisi literanih, glasbenih, likovnih in drugih idejnih dosežkov. Je  posebnost človeške vrste, saj le – ta edina premore zavestno ustvarjati in se estetsko izražati.

Kultura je osnova družbe in jo izražamo ter uporabljamo v vsakdanjem življenju, s pripovedovanjem naših zgodb, spominjanjem preteklosti, načrtovanjem prihodnosti. Naša kreativnost in izražanja kreativnosti pripomorejo k tem, da se oblikujemo kot osebnosti in pomagajo, da vidimo svet skozi oči drugih posameznikov.

 

foto: Shutterstock

Da je kultura zelo pomembna za družbo pa se kaže tudi s tem, da je venomer povezana z zadovoljitvijo temeljnih človeških potreb, saj človek skoraj vsako potrebo – tudi biološko potrebo, zadovolji s posredovanjem kulture. Tudi najbolj naravnih potreb tako ne zadovoljujemo čisto nagonsko, neposredno in naravno ampak s posredovanjem kulture.

Na vseh področjih človeškega življenja se namreč izoblikujejo številna pravila, tabuji, običaji ter moralni zadržki in pričakovanja.

“Nenaravno” je bistvo človeškega vedenja, saj je posredovano z umetno izoblikovanim pojmom kulture, kar pripomore k temu, da ljudje živimo v različnih in številnih skupnostih. Svet v katerem živimo je precej kultivirano –  človeška vrsta si prisvaja določeno okolje, ga preoblikuje in prilagodi vsem svojim potrebam.

S poseganjem v okolje in naravo se človek tudi sam preoblikuje, gradi življenjsko organizacijo, spreminja vrednote, zakone in mitologije ter vseskozi prihaja do novih odkritij in spoznanj.

Ena od sestavin človekovega sveta pa je tudi konstrukcija novih potreb, katerim ni konca in navsezadnje tudi nimajo neposredne biološke osnove. To se navezuje na človeške težnje po estetskem izražanju, ki niso neposredno vezane na potrebo po preživetju (umetnost, religija, znanost).

 

 

foto: Shutterstock

 

Človeška vrsta (Homo sapiens) naj bi se po doslej opravljenih raziskavah, pojavila pred približno 250 000 leti. Tak videz, kot ga imamo ljudje sedaj pa naj bi “pridobili” pred 40 000 leti, ko se je človeški rod začel širiti v različne dele sveta.
Človek je na temeljnih razvijajočega se intelekta in intelektualnih sposobnosti v povezavi z začetkom pokončne drže postal sposoben simboliziranja, kot je uporaba jezikovnih znakov in prenosa svojih spretnosti na naslednjo generacijo.

 

foto: Shutterstock

 

Vse naštete stvari so pripeljale do kopičenja raznih izkustev. Vse akumulirane tradicije, zajete v obliki vrednot, norm, običajev, prepovedi, tabujev in pravil ter materialnih uspehov so pomembno vplivale na zmožnost človekove prevlade napram naravi. Tako je pojav kulture pripomogel k razvoju človeških evolucijskih in strateških prednostih v boju za preživetje in nadvlado naravi.