Jamajka so ljudje! | Jure Miklošič je potoval po Jamajki | 3. del

Jamajka so ljudje! | Jure Miklošič je potoval po Jamajki | 3. del

Vprašanje, ki si ga zastavljam že dolgo in na katerega še nisem dobil zadovoljivega odgovora, se glasi:

Zakaj ljudje, ki nimajo nič vedno dajo vse, medtem ko ljudje, ki imajo vse, ne ponudijo nič?

 

Če hočeš spoznati državo, moraš nedvomno spoznati ljudi. Ti so odraz države. Da jih resnično spoznaš, moraš premagati prej omenjen strah in se izgubiti v prostoru. Sam sem nemalokrat ugasnil svoj GPS na telefonu in preprosto hodil. Tako sem bil prisiljen spraševati domačine in jim zaupati. Če se bo kdo odpravil tja, priporočam uporabo poceni lokalnih (route op.a.) taksijev za razliko od turističnih (charter) taksijev. Če komu uspe, da se je v enem peljal v večjem številu kot jaz (9),  ga z veseljem peljem na pijačo. Prijetna izkušnja so tudi lokalni avtobusi, sploh ob nedeljah, ko se »mamce« uredijo za cerkev in ko ne manjka prepevanja. Tako se zares lahko vidi veliko in poceni. A resnično pristna izkušnja z ljudmi, so bili otroci. Tudi tja še pridemo, najprej odrasli!

 

Jamajka so ljudje

Jamajčani so umazani! Zakaj tako smela trditev? Zato, ker je resnična! Ne razumite me napak, ne govorim o osebni higieni! Ta se sicer razlikuje od predela do predela, a načeloma (vsaj mlajše generacije) dajo zelo veliko na svoj videz in higieno. V revnejših predelih seveda vladajo drugi standardi, a kdo sem jaz, da bi to obsojal. Tudi sam sem imel dneve, ko je bila higiena podrejena okolju. Med drugim sem nekaj dni živel na vzpetini nad Papinom v sobi brez oken, vrat in, da vode, a z najlepšim možnim razgledom!

 

Sanjska soba
 

Verjamem, da je večini, ki berete moje besede, nepredstavljivo biti več dni brez vode na temperaturah nad 30 stopinj, a naj vas potolažim, da ni tako hudo. Preprosto zajameš iz soda deževnico in greš na toaleto z vedrom vode. Za tuširanje si napolniš plastenke, se umakneš v kot parcele in … no, pa saj si lahko predstavljate. Naj povem, da je bila navkljub temu, da sem se prebujal poleg miške in lovil na dvorišču kačo (da prav na taistem dvorišču, kjer sem se prhal), to nepozabna izkušnja, ki bi jo takoj ponovil. V zagovor, tudi v Kingstonu smo v najpopularnejšem hostlu, Reggae Hostelu, ostajali brez vode. Z njo je na Jamajki občasno kar problem, še posebno s pritiskom. No, to, da v celem mesecu nisem prišel do tople prhe (ne v hostlih, niti v privat sobah ali hišah) je postalo kar samoumevno. Ne trdim, da je tako po celotnem otoku (v hotelu za 250 $ je vse), a sam sem zamenjal skoraj deset lokacij, kjer sem spal. Naj za zanimivost navržem, da prav tako v nobenem domu nisem videl pralnega stroja. Še en problem premajhnega pritiska. Verjetno vas še vedno zanima, kaj sem mislil s trditvijo, da so umazani, če pa jih sedaj zagovarjam. Še vedno vztrajam! Jamajčani so umazani! Umazani, ker ne da ne poskrbijo zase, ne poskrbijo za prečudovito okolico, v kateri živijo. Največji šok na Jamajki ni bil, da me niso oropali, ampak koliko smeti sem videl. Sam se nimam za čistuna, daleč od tega, a njim bi lahko bil za vzor! Pustimo ob boku to, da je recikliranje tam španska vas, beseda smetnjak v Patwi (jamajška različica angleščine) preprosto ne obstaja! V urbanih okoljih imajo v najboljšem primeru pred dvoriščem železno kletko, kamor zaklepajo smeti pred potepuškimi psi. Nihče te ne ne bo čudno pogledal, če boš polno vrečo smeti vrgel kar pred dvorišče. Ob glavni cesti najdete kupe smeti (vrečka na vrečki na vrečki), povsod, kamor boste šli, leži plastika, steklo, ostanki hrane … ogabno. A to me še ni najbolj šokiralo. Še pomnite sobe nad Papinom z najlepšim razgledom? Na poti do nje je veliko ovinkov, a enega sem si še posebej zapomnil. Ne, ker bi imel kako večjo luknjo na cesti, kot kje drugje, ne ker bi se nori taksisti tam zaletavali kot nori (kar neizpodbitno so), nič od tega ni na tem, na videz nedolžnem ovinku. Ovinek, ki ga veliko ljudi verjetno spregleda in niti ne dojame, se nikoli tam ne ustavi tam in ne naužije čudovitega razgleda na … ste uganili? To je ovinek, ki je za turiste brezpredmeten, a domačini se večkrat ustavijo tam. Tam je prepad, ki vodi v na videz idilično dolino, tam je mesto, kjer celo naselje, ki ni tako majhno, zmeče svoje odpadke čez previs. Da, tam gori nad Kingstonom, ni smetarske službe, ni ljudi, ki bi imeli v zavesti, da kar počno, je slabo, ne le za naravo, ampak tudi zanje. V odgovor na vprašanje »kaj za vraga?« sem dobil le, da mesto enkrat, mogoče dvakrat letno pride in pospravi malo ali pa preprosto zažge, kar se je nabralo. Brez skrbi v dragih hotelskih resortih in prav tako ob dragih turističnih znamenitostih, ki jih ne manjka, te izkušnje ne boste imeli. A jaz sem hotel videti Jamajko. Doživel pa sem jo na najlepši možen način. V šoli!

 

Ko učitelj postane učenec

Ko ti življenje ponudi darilo, ga odviješ in to sem tudi storil, ko mi je prijateljica predlagala, ali bi obiskal lokalno šolo njene 5-letne hčere. Čeravno me ni sram javno nastopati in sem podal že kar nekaj intervjujev v življenju, bil tako na radijih v več državah, televiziji …, me še nikoli ni bilo tako strah kot ravno tisto jutro. Nekako v smislu prvega zapisa o strahu na Jamajki, je tudi ta izparel v trenutku, ko sem stopil pred okoli trideset vidno razigranih otrok. Izkušnja, ki je ne bom pozabil nikoli. Prišel sem tja, da bi jaz kaj naučil otroke kaj, a naučili so kvečjemu oni mene. Če bi moral poudariti eno samo stvar z Jamajke, ki sem jo doživel v mesecu dni tam, je to brez dvoma in razmisleka trenutek, ko so me vsi obkrožili s svojimi vprašanji (seveda, v EU imamo piščanca, burger, riž, ribe, ipd …) in me začeli objemati. In ravno v tem trenutku, sem dojel, da to je JAMAJKA!

Šola na Jamajki

V Sloveniji velja rek, da če je nekaj dobro, da to je pa Ja-majka in res je! Jamajka je prečudovita dežela polna naravnih znamenitosti, najčistejših izvirov, turkiznih rek in prečudovite pokrajine. Ljudje tam so prijazni, nasmejani in razigrani. Mi mogoče vidimo bedo, a zanje je to dom, zame osebno je tam raj. Glasba, kultura in ljudje so pustili v meni tak pečat, da lahko mirne vesti rečem, da sem tam malenkostno odrasel, da gledam na življenje malo drugače. Največ, kar mi je dala Jamajka, je zavedanje, da smo v večini pri nas nezadovoljni zaradi nerelevantnih stvari, zaradi malenkosti, medtem, ko so tam veseli vsakega dne, kot da je zadnji!

Mogoče si težje privoščijo osnovne življenjske potrebščine, a vendar privoščijo si nekaj kar si marsikdo izmed nas ne upa, ŽIVETI!

 

 

Za portal MyNight.si – Jure Miklošič – Reggae.si

 


V moji bližini


Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljno uporabo strani smatramo, da se z njimi strinjate. Več

Kaj je piškotek? Skoraj vsako spletno mesto uporablja tehnologijo piškotkov. Piškotek je majhna datoteka, ki shrani internetne nastavitve. Prenese se preko brskalnika med prvim obiskom na spletnem mestu. Ko se naslednjič vrnete na stran preko iste naprave, lahko brskalnik preveri, ali je soroden piškotek prisoten (torej tisti, ki vsebuje ime strani), in uporabi podatke iz piškotka ter jih pošlje nazaj stran. To omogoča spletnim mestom , da prepoznajo, da jih je uporabnik že predhodno obiskal, in v nekaterih primerih temu prilagodijo prikazano vsebino.

Zapri