Jano Milkovič je slikar in bohem v najelementarnejšem pomenu. Likovnost dobedsedno živi,
oblikotvornost je bit njegovega življenja. To si dovolim reči, saj sem ga v letih najinega druženja in
sodelovanja kar dobro spoznala. Jano misli barve in oblike, marsikatero sliko celo sanja preden jo
prenese na papir ali platno.
Po svetu hodi s široko odprtimi registri vseh čutil in ves čas raziskuje odnose med materiali, barvami,
oblikami… Narava in njene zakonitosti so mu neusahljiv vir navdiha in kot vidimo, tudi vir materiala za
tokratno razstavo. Elementi, ki jih najde v naravnem okolju ga igrivo nagovorjajo: » Vzem' me domov,
nekoč ti pridem prov !« In Jano se odzove in med drugim nabere tudi veliko kamenčkov zanimivih oblik,
velikosti in barv. Je umetnik, ki se še vedno zna igrati. V vetru gibajoče ločje in nekaj odmrlih polžkov mu
zadošča, da mimogrede, na sprehodu ustvari mobilno instalacijo. Zazre se v gole krošnje dreves in v
prepletu vej zazna zanimivo globinsko grafiko. Vse take »malenkosti« ga navdihujejo k likovnemu
snovanju večdimenzionalnega prostora.
Jano Milkovič se je med svojim šolanjem izmojstril tudi v graverstvu. Ljubezen do gravure ga ni nikoli
zapustila in jo je skozi svoja dela vedno na nek način izrazil. Vsa njegova dela izkazujejo preciznost črte in
natančno domišljene postavitve likovnih elementov na slikovni površini.
Razstava »Od pike do slike« je rezultat Janotovega raziskovanja raznovrstnih materialov na likovni način.
Če je pred leti to počel z različnimi vrstami papirja in barvnimi posegi v svoje »trganke« je sedaj segel
globlje, oziroma višje v prostor, v tretjo dimenzijo. Ne samo vizualno, ampak tudi fizično se s prostorsko
postavitvijo raznih povezovalnih materialov poigrava z odnosi: med temnim in svetlim, med oblim in
oglatim, med spodaj in zgoraj, med gostim in poroznim…Že dolgo je snoval ciklus del, kjer bi združil
barve, relief, gravuro in še kaj, zato je plastično oblikovanje, kot je poseganje v kiparski prostor v obliki
reliefa, tipne strukture in teksture samoumevna nadagradnja njegove slikarske poti. Da bi lahko
plastično oblikoval osnovno likovno ploskev, uporabi izravnalno maso ter z modelirkami in orodjem, ki
ga navadno izumi in izdela sam, vanjo vgradi razne oblike ali vgravira vdolbine in povezovalne linije.
Tako je sprva ustvaril svoje reliefne slike, ki jim je dodal nekaj zanj značilnih barvnih tonov, da je dobro
vidna tudi struktura in tekstura oblikovanih likovnih elementov na ploskvi. Včasih pa na podlago zgolj s
pastelnimi kredami ali z drugimi barvami naslika navidezne dimenzije in na te površine postavlja
obdelane naravne materiale ter jim dodeli različne vloge in pozicije. Skupni imenovalec vseh slik tega
cikla so pike. Ponekod so namensko narejene iz mase in reliefno izbočene – umeščene na točno
določene pozicije, ali pa namensko vbočene v material podlage, da tvorijo novo strukturo. V nekaterih
slikah, ali bolje rečeno, mini inštalacijah pod steklom pa so vlogo pik dobili v tisočletjih naravno obrušeni
kamenčki, povezovalne linije in novo plast v prostoru pa ustvarijo ročno obdelane palčke iz trstike.
Umetnik minimalističnim strukturam, bodisi ročno izoblikovanim, bodisi vzetim iz narave, kot je na
primer v peroksidu prekuhana živalska kost, zelo premišljeno in s kančkom humorja doda zgodbe, ki jih
velikodušno prepušča domišljiji obiskovalcev
BIserka Komac, slikarka, dipl. graf. oblikovalka
