Gledališko sezono 2021/22 na Velikem odru Drame nadaljujemo z uprizoritvijo igre Jacques in njegov gospodar znamenitega pisatelja in dramatika Milana Kundere v novem prevodu Primoža Viteza in v režiji Doriana Šilca Petka. Dramaturginja je Staša Prah, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča, skladatelj Laren Polič Zdravič, koreograf Matjaž Farič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in lektor Arko.
V uprizoritvi igrajo: Branko Šturbej, Timon Šturbej, Pia Zemljič, Rok Vihar, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Gorazd Logar, Veronika Drolc, Eva Jesenovec in Saša Pavlin Stošić.
Milan Kundera (1929) je dramo Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971 v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Na vabilo, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega, se je odzval s svojo gledališko verzijo romana enega vodilnih predstavnikov francoskega razsvetljenstva Denisa Diderota (1722‒1787) Fatalist Jacques in njegov gospodar. Kundera v igri raziskuje razmerja med slugo in gospodarjem, avtorjem in likom, bogom in subjektom ter skozi mimobežne filozofske opazke nakazuje nestabilnost samoumevnosti dinamike moči.
Drama in uprizoritev Jacques in njegov gospodar preizprašujeta zgodbe, ki nas oblikujejo in različne razloge, od mitoloških do družbenih, ki nas definirajo. preizprašuje kako čustva, ljubezen, vera, prepričanja, politika in subjektivna stališča opravičujejo naša dejanja ter kako daleč lahko gremo, predno se, prepričani v svoj prav, zavemo, da naša dejanja drugim škodujejo. Besedilo in uprizoritev Jacques in njegov gospodar nas soočita z liki, ki so preživeli svoj družbeni čas, a mu hkrati še zmeraj vladajo.
Protagonista igre Jacques (Branko Šturbej) in Jacquesov gospodar (Timon Šturbej) spremljamo na potovanju po odprtemu svetu, v katerem vladata, prepredenim z zgodbami, ki si jih pripovedujeta in z zgodbami likov, ki jih srečujeta po poti. Osrednja junaka se ves čas sprašujeta kdo sta, kam potujeta, ali sta sama kriva za svojo usodo ali pa je vse zapisano nekje zgoraj, v nekem širšem, večjem načrtu. Vsi liki po vrsti pa poskušajo povedati svoje v glavnem ljubezenske zgodbe, skačejo drug drugemu v besedo, vdirajo drug drugemu v zgodbo in doživljajo ljubezenski zanos, telesno strast, varajo in so žrtve prevar, spletkarijo in se maščujejo, nazadnje pa so kaznovani za svoje (in tuje) napake in tudi odrešeni. Ujeta v brezčasnost sta Jacques in Jacquesov gospodar pričevalca hitrosti, s katero človeštvo brzi skozi čas in s tem živa pričevalca večnega rojevanja novih zgodb, novih popotnikov, novih avtorjev, novih dogodkov, ki pa v seštevku le stežka odtehtajo neusmerjenost sveta. Uprizoritev preizprašuje človekov položaj v družbi, obsedeni z maščevanjem, zlom in vulgarnim prikazovanjem (lastne) samozaverovanosti.
