

Alenka Gerlovič v partizanih
Likovni svet Alenke Gerlovič 1919–2010
7. 11. 2019 – 19. 1. 2020
»Nikoli prej, ne pozneje nisem živela tako brez vsega in vendar tako povezana z vsem, brez skrbi, srečna« […] »Ne, pri tehniki me niso marali in vendar je bil to nemara najlepši čas mojega življenja. Nikoli več nisem živela mesece in mesece tako blizu naravi. Nikoli več nisem tako verjela v smisel svojega bivanja in dela, ker se nisem nikoli, nikoli več počutila tako tesno povezane s kako človeško skupnostjo za neki cilj.« […] »Ljudje okoli mene so bili povečini zelo mladi, malo izobraženi, neslani, tudi surovi, toda vendarle pripravljeni prostovoljno tvegati življenje za nekaj skupnega, velikega.« je zapisala Alenka Gerlovič.
V skromno odmerjenem prostem času in nedeljskih popoldnevih so nastajali portreti, risbe, akvareli, študije in grafike likovnikov partizanov. Prvi linorez Alenke Gerlovič je Partizanska ljubezen (1944), ki sodi med najintimnejša dela partizanske grafike. Nekatera druga dela (Kurirja, 1944; Hajka, 1944) so odraz neposredne izkušnje in dogodkov v partizanih, ki so se ji živo vtisnili v spomin. Dela, ki prikazujejo okupatorjevo nasilje (Žrtev, 1945; Mučenje, 1944/1945; Maščevanje, 1944/1945) neposredno pokažejo človeško okrutnost. Motiviko vojnega nasilja, upora in partizanskega boja je zaokrožila v nedokončani grafični mapi Slovenski pasjon, v kateri je po motiviki Kristusovega pasijona upodobila trpljenje slovenskega naroda pod fašizmom. Posebno mesto v partizanskem opusu Alenke Gerlovič, kot pri nekaterih drugih partizanskih kolegih, ima t. i. »partizanska krajina«: ruševine, požgane in porušene vasi in zoglenela mrtva drevesa. Ti »izleti« v naravo so bili za umetnico posebni slikarski in intimni doživljali. Krajina je pozneje postal njen osrednji slikarski motiv.
9. maja 1945 je Alenka Gerlovič skupaj z nekaterimi soborci na tovornjaku hitela pričakati konec vojne v osvobojeni Ljubljani, kjer se je pozneje ustalila.
Vsa likovna dela, fotografije in osebni predmeti Alenke Gerlovič hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljno uporabo strani smatramo, da se z njimi strinjate. Več
Kaj je piškotek? Skoraj vsako spletno mesto uporablja tehnologijo piškotkov. Piškotek je majhna datoteka, ki shrani internetne nastavitve. Prenese se preko brskalnika med prvim obiskom na spletnem mestu. Ko se naslednjič vrnete na stran preko iste naprave, lahko brskalnik preveri, ali je soroden piškotek prisoten (torej tisti, ki vsebuje ime strani), in uporabi podatke iz piškotka ter jih pošlje nazaj stran. To omogoča spletnim mestom , da prepoznajo, da jih je uporabnik že predhodno obiskal, in v nekaterih primerih temu prilagodijo prikazano vsebino.